Lendavski knjiničarji na strokovni ekskurziji v Debrecenu in Nagyváradu
Knjiničarji Knjinice Lendava se e tradicionalno vsako leto udeleujejo strokovne ekskurzije v katero izmed madarskih knjinic. Izlet je sofinanciran s pomočjo sredstev za narodnostne programe Ministrstva za kulturo. Cilj izleta je spoznati druge knjinične sisteme in knjinice ter vzpostavitev kontaktov s knjinicami, ki izposojajo gradivo v madarskem jeziku.
Na letonji izlet smo se odpravili 13. in 14. septembra. Ogledali smo si dve knjinici, in sicer Mestno knjinico v Debrecenu na Madarskem ter knjinico Gheorghe Sincai v Nagyváradu v Romuniji. Le-ta je za nas bila zanimiva predvsem zato, ker izpolnjuje podobne naloge kot Knjinica Lendava, saj obiskovalcem omogoča dostop do gradiva v madarskem jeziku.
V obeh knjinicah so nam najprej predstavili knjinico in knjinični sistem. Nato smo se sprehodili po knjinici in povpraali o vsem, kar nas je zanimalo. Izvedeli smo, da v nobeni od obiskanih dveh knjinic e nimajo računalniko vodene izposoje, ki jo mi v Lendavi e več let uspeno uporabljamo pri vsakdanjem delu. V Debrecenu smo sliali o tem, da ena izmed njihovih zunanjih knjinic e vrsto let uspeno deluje v enem izmed tamkajnjih nakupovalnih centrov (kot tudi nekatere pri nas v Sloveniji). Vse to pa v dananjem svetu niti ni presenetljivo, saj človek velikokrat ne najde časa, da bi odel v knjinico. Če pa je knjinica nekje na poti med domom in trgovino, je večja verjetnost, da bo zael tudi v knjinico.
Po strokovnem delu izleta smo si seveda ogledali tudi znamenitosti mesta. Tamkajnji knjiničarji so nas popeljali po mestu in nam pokazali vse, česar si je v Debrecenu vredno ogledati. Nae zanimanje je v Muzeju Déri najbolj pritegnila zbirka čudovitih slik enega najbolj znanih madarskih slikarjev, Mihálya Munkácsija.
Pot smo zgodaj zvečer nadaljevali onstran madarske meje, in sicer v romunski Nagyvárad, kjer so nas pričakali tamkajnji knjiničarji pokrajinske knjinice. Tudi tukaj so nas lepo sprejeli in nam naslednji dan pokazali, kako deluje njihova knjinica. Ogledali smo si prostore knjinice, ki se razprostirajo na 5000 kvadratnih metrov. Ugotovili smo, da tako kot v Debrecenu tudi tukaj e ne uporabljajo računalniko vodene izposoje, saj celotno gradivo e ni obdelano. Zaradi tega nam tudi niso mogli posredovati točnih podatkov v zvezi s tevilom njihovega gradiva. Izvedeli pa smo, da se tevilo prebivalstva madarske narodnosti na alost vsako leto zmanjuje, s tem pa se sorazmerno zmanjuje tudi tevilo madarskega gradiva, ki je v primerjavi z gradivom v romunskem jeziku precej manj tevilčno. Ena najbolj zanimivih zadev v njihovi knjinici je bil laboratorij, kjer obnavljajo knjige.
Po kratkem ogledu mesta, pri katerem je vlogo naega vodiča prevzela tamkajnja namestnica direktorice knjinice, se je na letonji strokovni izlet tudi končal. V dveh dneh, ki smo jih preiveli skupaj s tamkajnjimi knjiničarji, smo videli veliko zanimivega in imeli prilonost primerjati nao knjinico s tamkajnjimi. Hkrati pa smo tudi ugotovili, da v bistvu ne obstaja knjinica, kjer bi vse obratovalo brezhibno, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Izleti kot je bil na pa lahko pripomorejo k temu, da se naučimo kaj eni od drugih, saj imamo zaradi različnih sistemov tudi različne izkunje pri svojem delu v praksi.
Lendavski knjiničarji v Pokrajinski knjinici Gheorghe Sincai v Nagyváradu (Romunija)