Triindvajseti april bo čudežen dan, ki se bo prelil v še bolj čarobno noč. Ustvarjalci in ljubitelji knjige se bomo od Goričkega pa vse tja do Pirana povezali na en skupni imenovalec - branje! Po Sloveniji bo potekala Noč knjige 2015, projekt, ki preko najrazličnejših dogodkov, vezanih na knjigo in branje, utira pot
literaturi v vsako poro naše družbe.
Pred nami je že dvanajsta knjiga avtorice Olge Paušič, tokrat zbirka odrskih besedil, namenjenih gledališkim skupinam odraslih. Z besedili za mlade, torej za osnovnošolske in srednješolske gledališke skupine, se je intenzivno ukvarjala v 38 letih svojega dela na DOŠ I Lendava, kjer je bila vseskozi mentorica mladih igralcev. Zbrala in izdala jih je v dveh knjigah, in sicer Šolski štosi ter Veselo na oder. Še danes jih mnoge skupine po Sloveniji in tudi izven naših meja rade uprizarjajo.
Ko se je leta 2009 upokojila, pa jo je zamikalo sodelovati s starejšimi gledališčniki, ki so v Lendavi, kjer avtorica živi, že mnoga leta zelo dejavni. Na povabilo gledališke skupine KOFETARJI se jim je pridružila in začela zanje tudi pisati. Zavedajoč se velikega pomena ljubiteljske gledališke dejavnosti, ki je imela v vseh obdobjih pomembno vlogo >spodbujevalca kulture<, v teh časih, ko si na podeželju težko privoščimo povabiti nastopat profesionalne skupine, pa postaja še pomembnejša, je nujno temu področju kulturnega delovanja zagotoviti najboljše možne pogoje, da živi in preživi. Poleg prostorov, finančne pomoči, strokovnega vodenja seveda tudi ustrezna besedila. Vemo, da so ljudje tudi danes pripravljeni in voljni vložiti v predstavo na stotine ur svojega prostega časa, energije, vztrajnosti, požrtvovalnosti, skratka ljubezni do gledališke dejavnosti - torej jim omogočimo uspešno delati na odru, ki je tudi odsev življenja.
Društvo upokojencev Lendava - Gledališka skupina Kofetarji: Biznis (skeč)
Gledališka skupina KOFETARJI deluje v okviru Društva upokojencev Lendava od novembra 2008. Ob upokojencih igrajo tudi še zaposleni,študenti,kar potrjuje,da se zavedamo, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje,saj se drug ob drugem učimo:mladi od starejših modrosti,starejši pa si ob mladostnem naboju polnimo baterije. Zbrali smo se z namenom,da bi razgibali svoj vsakdanjik,nasmejali občinstvo in prispevali k bogatejši kulturni ponudbi kraja.
Delujemo na ljubiteljski ravni.Za začetek smo pripravili komedijo Kofetarji in z njo že velikokrat gostovali. Glede na uspešen začetek smo kmalu naštudirali novo komedijo,ki je nekoliko satirično obarvana z naslovom En hribček bom kupil. Oprli smo se na domače sodelavce in izvajalce in seveda ekipo zagnanih ljubiteljskih igralcev.
Meseca maja smo pripravili novo komedijo z naslovom Gremo na morje.
Skeč,z naslovom Biznis in Degustacija sta prizora iz komedije.
Avtorica vseh treh komedij je znana upokojena pedagoška delavka Olga Paušič, režiser dveh predstav je Attila Mess, predstave Gremo na morje pa Misi Štampah.
Pobiralci rose
Zveza kulturnih društev Lendava deluje že od jeseni 1976. Trenutno združuje 60 kulturnih, mladinskih in drugih društev, ki ustvarjajo na območju sedmih občin, in sicer Lendave, Črenšovec, Turnišča, Odranec, Velike Polane, Dobrovnika in Kobilja. V teh društvih deluje cca 2.200 članov, ki so aktivni v različnih skupinah, kot so pevski zbori, ljudski pevci in godci, folklorne skupine, gledališke, literarne in recitatorske skupine ter sekcije ročnih del.
Sodelujemo z različnimi ustanovami na širšem območju občine Lendava, Pomurja in tujine, med drugim tudi z vsemi tistimi, ki so povezani s kulturo. Strmimo in delamo za bogatitev kulturnega življenja in ohranitev kulturne dediščine naših prednikov.
Z literarnimi večeri smo pričeli v jeseni 2013 in nadaljujemo še tudi to leto. Skupaj smo imeli že 20. literarnih večerov, kjer so svoja literarna dela v slovenskem, madžarskem, hrvaškem, srbskem in romskem jeziku predstavili lendavski in okoliški literati. Izdali smo dva zbornika pod imenom Pobiralci rose - Harmatfogók, ki sta bila med bralci zelo dobro sprejeta in v prvem se je predstavilo 19 avtorjev, v drugem zborniku pa že 25 ustvarjalcev. Zbrana dela, kot mavrični utrinki, govorijo o življenju in delu tukajšnjih ljudi in njihovih usod.
Romana Glavač: Čarobno pero
Romana Glavač, razredna učiteljica na Osnovni Šoli Franceta Prešerna Črenšovci in članica Kulturno-turističnega društva Črenšovci je v zbirki pravljic Čarobno pero zbrala 7 pravljic, ki jih je tudi ilustrirala. Pravljice so refleksivne in kot pravi avtorica, >terapevtske< ter primerne tako za mlajše kot po srcu mlade bralce, ki so odprti za čaroben pravljični svet.
V spremni besedi lahko med drugim preberemo:
In kje se skriva čarobnost v Romaninih pravljicah? V princeski z odprtim srcem in princu, ki je za njeno odprto srce dovzeten in ga to spoznanje tako prevzame, da se lahko združita v neminljivi sreči brez besed. V drevesu, ki je zmožno objeti krhko dekletce, in dekletcu, ki drevesu s srečnim objemom v hvaležnosti vrača ljubezen in moč za rast. V lastovički, ki pripoveduje o svojem nepozabnem potovanju, in dekletcu, ki zna prisluhniti zgodbam in modrostim življenja, ki jih šepetajo zidovi stare opuščene šole. V Vilinki in Vilincu, ki sta zaradi svoje drugačnosti in pripravljenosti slediti notranjemu glasu, predvsem pa zaradi želje najti svoje bistvo, našla večno srečo. V pesnici in bojevniku, ki ju zaradi njune čistosti srca združi čaroben nočni metulj. V dekletu, ki je verjelo v čarobno pero, in v njem, ki ga je našla v množici ljudi. In še kje. V vsaki od pravljic lahko bralec ali poslušalec odkrivata vedno nove čarobnosti, ki navdušujejo.
Avtorica pravi, da vsak človek odrašča z in ob pravljicah. Ko odraste, pogosto na njihovo veličino in sporočilno vrednost pozabi. A se vedno znova rad vrača k njim. Se išče v njih. Tisti drzni si svoje pravljice preprosto napišejo in ob tem uživajo. Ne le oni, tudi njihovi bralci. Tisti najbolj drzni pa svoje pravljice tudi zaživijo. In avtorica je ena od teh. Ob tem nas vabi, da se ji v njeni pravljici pridružimo in pričujoča knjiga pravljic nam to vsekakor ponuja.
Slavica Hozjan Sapač: Razpotja z dotiki
Avtorica Slavica Hozjan Sapač je predmetna učiteljica na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci. V zajetni pesniški zbirki Razpotja z dotiki ., ki obsega 202 strani, so pesmi razdeljene v 5 ciklov (Razpotja I, Razpotja II, Dotiki I, Dotiki II in Dotiki III). Avtorica pravi, da so njene pesmi terapevtske, saj so dejanski izraz njenega čutenja, doživljanja in razmišljanja. Čeprav je šla skozi težke življenjske preizkušnje, ostaja optimistična. V spremni besedi lahko med drugim preberemo: Poti življenja, razpotja na teh poteh, predvsem pa čutenje lirskega subjekta ob "prelomnicah" predstavljajo osnovno izhodišče za poezijo Slavice Hozjan Sapač, ki pri svojem pesniškem ustvarjanju izhaja iz vloge hčerke, matere, žene, prijateljice in učiteljice. To povezuje s stališči sodobnega življenja in človeka, ki se na poti in razpotjih življenja sprašuje o pomembnih življenjskih vprašanjih, pri tem pa se čuti njena močna povezanost in navezanost na naravo in ljudi. Prav iz njih in z njimi črpa in (po)išče odgovore na pomembna življenjska vprašanja, vse to pa prežema njena velika subtilnost, globoka intimnost in kljub nostalgičnim, bolečim, celo tragičnim spoznanjem na razpotjih življenjske poti popelje bralca, pogosto s pretresljivimi spoznanji in preko drobnih, a neverjetno močnih dotikov, vedno znova in znova k spoznanju, da je kljub vsemu Življenje darilo, za njo, za njej namenjene in drage osebe, pravzaprav za vsakega izmed nas. V pesmih bralca vznemirita nečutna avtomatiziranost sveta in ljudi, kot reaktivec, kot zobati jermen . (Univerzum), tudi odnosov med ljudmi, ko je med njimi le še besedičenje . nemo kimanje . telovadba rok . (Zastor) in bolečina ob spoznavanju in nerazumevanja čutnega, človeške duše. Bolečina je tudi močno poosebljena, personificirana, kot vedno prisotna in neizogibna, zato jo avtorica neposredno nagovarja ti ušiva, tisočkrat pregnetena bolečina . (Odpuščam ti) ali zgolj kot tista, ki spodbudi spraševanja in pesniško ustvarjanje, kajti tu sem, tu si ti, kristalno čista poezija, Bogu hvala zate (Hvala zate, pesem).
Predstavitev filma Dr. Oszkárja Laubhajmerja
Dr. Laubhaimer Oszkár, aki 1851-ben született Nagymartonban és az ügyvédi vizsga letételét követően először Sopronban királyi közjegyző-helyettesként dolgozott majd az igazságügyi miniszter királyi közjegyzőnek 1885-ben Alsólendvára nevezte ki, ahol 1918-ig szolgált. Dr. Laubhaimer Oszkár egyike volt azoknak az alsólendvai közéleti személyiségeknek, akik a polgárosodás ügyének vezérei voltak. Az alsólendvai Kaszinó megalakításának egyik kezdeményezője volt, az alsólendvai takarékpénztár igazgatósági tagjai sorába választották és páratlan áldozatkészséggel rendszeres segélyben részesítette az Alsólendvai Magyar Királyi Állami Polgári Fiúiskola növendékeit.
Dr. Oskar Laubhaimer se je rodil leta 1851 v današnjem Mattersburgu in je po opravljenem pravniškem izpitu delal v Sopronu kot namestnik kraljevega notarja, nato pa ga je pravosodni minister leta 1885 imenoval za kraljevega notarja v Lendavi, kjer je deloval vse do leta 1918. Dr. Oskar Laubhaimer je bil eden tistih lendavčanov, ki so se zavzemali za pomeščanjenje. Bil je eden od pobudnikov za nastanek lendavskega društva Alsólendvai Casino, bil je član upravnega odbora lendavske hranilnice, bil pa je tudi dobrotnik Dolnjelendavske meščanske šole.
Igor Paušič: Brazilija (potopisno predavanje)
Igor Paušič je biolog, po poklicu asistent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, popotnik, na potovanjih ga posebej zanimajo pokrajine, narava in ljudje. Prikazati bi želel Brazilijo, atraktivne destinacije ter naravne lepote te države.
Car Jože: Mari, tega tudi meni niso povedali!
Zbirka anekdot Jožeta Carja ni nastala naenkrat. Odkar pomnim, zbira vaške pripovedi o Dobrovničanih in okoliških prebivalcih. To so anekdote, velikokrat s smešnim koncem, ki zajemajo kamenčke iz mozaika resničnega življenja Madžarov in Slovencev na tem območju. Zgodbe prikazujejo življenje pod različnimi režimi, pripovedujejo o sodelovanju in sožitju. Pripovedne elemente, kot so dobra volja, humor, lapsusi, včasih besede preprostih ljudi, vsebujejo zgodbe, ki jih ne pozna le ena oseba ampak celotna skupnost. Ta si te dogodke lahko predstavlja, ne da bi dolgo brskala po spominu. Ta knjižica si sigurno zasluži natis, saj osvetli dogodke, ki jih kolektivna zavest še vedno hrani. Ne nazadnje so zgodbe, ki so se ohranile desetletja, polne ljudskega humorja in prebrisanosti preprostih ljudi.
Skupina Hadik Mihály Band
Hadik Mihály band se je oblikoval pozimi leta 2010 iz lendavskih študentov v Mariboru. Basist, Patrick Gyurkáč in solo kitarist, Luka Cojhter sta že prej igrala skupaj, omenjenega leta se jim je pridružil Peter Koša na violini, leta 2014 pa Filip Novak na bobnih. Njihov glasbeni repertoar je dokaj razvejan. Osnovo daje gipsy jazz, temu so dodali med drugimi bluesovske in narodne elemente. Sestava banda je stalna, vendar vsakih toliko časa sodelujejo tudi z mladimi iz drugih držav npr. Madžarske, Češke, Slovaške. Kljub koncertom se ne odrekajo igranju na ulici. V svojem slogu se ne trudijo na idealno, nimajo do potankosti dodelanih in navajenih komadov, raje se zanašajo na improvizacijo in na trenutno razpoloženje.
